-
1 next
[nekst] 1. adjective(nearest in place, time etc: When you have called at that house, go on to the next one; The next person to arrive late will be sent away; Who is next on the list?) naslednji2. adverb(immediately after in place or time: John arrived first and Jane came next.) zatem3. pronoun(the person or thing nearest in place, time etc: Finish one question before you begin to answer the next; One minute he was sitting beside me - the next he was lying on the ground.) naslednji- biggest
- oldest
- next door
- next to* * *I [nekst]adjectivenaslednji, najbližji, sosednji (to); sledeči, prvi (za)next to — poleg, takoj za, skoraj (nemogoče)next door to — v sosednji hiši, čisto blizu; figuratively skorajnext but one — naslednji, drugi v vrstiwhat next? — kaj še (želiš)?humorously not till next — do prihodnjič ne večjuridically next friend — mladoletnikov zastopnikII [nekst]adverbnajbliže, zatem, takoj za; drugič, naslednjičIII [nekst]prepositiontik ob, takoj zaIV [nekst]nounnajbližji (sorodnik); naslednji (človek, otrok, pismo)the next to come — naslednji, ki je prišel -
2 will
I [wil, wəl]nedoločnik in velelnik manjkata; 1. in 3. os. singular will, 2. os. singular (you) will, obsolete (thou) wilt, plural will; preterite would [wud, wəd], 2. os. preterite obsolete (thou) wouldst, past participle wold [wóuld], wouldI.auxiliary verb (s sledečim nedoločnikom brez to)1.(za tvorbo prihodnjega časa za 2. in 3. os. singular in plural, za izražanje obljube ali namena tudi za 1. os. singular in plural): he will see very soon — bo kmalu videlI will not come back — ne bo me (več) nazaj;2.hoteti, biti voljan ali pripravljen: will (would) you pass me the bread, please — mi hočete (bi mi hoteli) podati kruh, prosim?boys will be boys — dečki hočejo (pač) biti dečki, mladost se mora iznoreti;3.(v pogojnih stavkih): he would do it if he could — on bi to naredil, ko bi mogel;4.biti navajen, imeti navado: he will sit here for hours — ima navado ure in ure tu presedetiit would appear — kazno je;II.intransitive verb & transitive verbhoteti, želeti: what will you? — kaj hočeš (želiš)?I would it were otherwise! — hotel (želel) bi, da bi bilo drugače!(I) would I were a bird! — hotel bi biti ptica!I will to God! — bog daj!I could not do it even if I would — ne bi mogel storiti tega, tudi če bi hotelII [wil]nounvolja, hotenje, stremljenje; izraz volje, želja, ukaz; strast; juridically oporoka, poslednja volja, testament (= last will)of one's own will — po lastni, svobodni volji, prostovoljnowith a will — rad, vnetogood will — dobra volja, naklonjenost, blagohotnosttenant at will — zakupnik, ki mu lahko po svoji volji odpovemoill will — mržnja, sovraštvoto bear s.o. ill will — imeti slabe namene s komto have one's will, to exercise one's will — izsiliti, uveljaviti svojo voljoto work one's will — uveljaviti svojo voljo, doseči svoj ciljIII [wil]1.transitive verb 2. os. singular (you) will, obsolete (thou) willest, — 3. os. wills, obsolete willeth — [wílim], preterite in past participle willed [wild]; hoteti, določiti, odločiti; nameravati, (redko) ukazatihe who wills success is half way to it — kdor trdno (zares) hoče uspeh, ga že na pol imawilling and wishing are not the same — hoteti in želeti je dvoje; juridically v oporoki določiti, voliti, zapustitishe willed her money to a hospital — svoj denar je (v oporoki) zapustila neki bolnici; vplivati na (koga), prisiliti, primorati (koga) (s hipnozo itd.)to will o.s. into — prisiliti se k;2.intransitive verbhoteti, zahtevati, želeti, koprneti po -
3 like
I 1. adjective(the same or similar: They're as like as two peas.) podoben2. preposition(the same as or similar to; in the same or a similar way as: He climbs like a cat; She is like her mother.) kakor3. noun(someone or something which is the same or as good etc as another: You won't see his like / their like again.) nekaj takega kot4. conjunction((especially American) in the same or a similar way as: No-one does it like he does.) tako kot- likely- likelihood
- liken
- likeness
- likewise
- like-minded
- a likely story!
- as likely as not
- be like someone
- feel like
- he is likely to
- look like
- not likely! II verb1) (to be pleased with; to find pleasant or agreeable: I like him very much; I like the way you've decorated this room.) imeti rad, biti všeč2) (to enjoy: I like gardening.) imeti rad•- likeable- likable
- liking
- should/would like
- take a liking to* * *I [laik]adjectiveenak, podoben, sličen (komu, čemu)and ( —ali or) the like — in tako dalje, in temu sličnowhat is he like? — kakšen je?II [laik]adverb archaic enako, slično; vulgar tako rekočIII [laik]prepositionto look like — biti podoben komu, čemuwhat does he look like? — kako izgleda?to feel like s.th. — biti pri volji za kaj, biti razpoložen za kajI feel like sleeping — rad bi spal, želim si spatilike that — tak, tako, na tak načincolloquially this is something like! — to se lepo sliši, to je že boljšecolloquially that is more like it! — to se že boljše slišilike father, like son — jabolko ne pade daleč od drevesalike master, like man — kakršen gospodar, tak slugalike a shot — kot bi izstrelil, brez pomislekacolloquially like anything — besno, noro, kot norIV [laik]conjunctionvulgar & colloquially ko da bi (za popolnim stavkom)he trembled like he was afraid — trepetal je, ko da bi se balV [laik]nounnekaj sličnega, nekaj takega, nekaj enakega; sport izenačevalen udarec (golf)and the like in — slično, in tako daljemix with your likes! — druži se s sebi enakimicolloquially the likes of me — meni enakicolloquially not for the likes of me — ne za ljudi mojega kovaVI [laik]1.transitive verbrad imeti, marati, ugajati, všeč biti; rad (jesti, piti itd.); colloquially prijati, dobro deti;2.intransitive verbhoteti, želetiI like that! — kaj takega!what do you like better? — kaj imaš rajši?I like coffee, but it does not like me — rad imam kavo, a ne dene mi dobrodo as you like — delaj, kar hočešif you like — če hočeš, če želišI am stupid if you like but — mogoče sem neumen, vendarVII [laik]nounnagnjenje, posebna ljubezen -
4 much
comparative of; see more* * *I [məč]adjectivemnogoso much water — toliko vode, sama vodacolloquially he is too much for me — nisem mu dorastel, ne pridem mu do krajaII [məč]adverbmnogo; zelo (v sestavljenkah: ŋ-admired); zelo, veliko (pred komparativi: much stronger); daleč (pred superlativi: much the oldest); skorajhe, as much as any — on, prav tako kot kdo drugmuch less — mnogo manj, kaj šele, da ne rečemcolloquially not much — komaj da (v odgovoru)how much? — koliko?III [mač]nounmnogo, velika stvar, nekaj posebnegamuch will have more — kolikor več imaš, toliko več želiš -
5 name
[neim] 1. noun1) (a word by which a person, place or thing is called: My name is Rachel; She knows all the flowers by name.) ime2) (reputation; fame: He has a name for honesty.) ugled2. verb1) (to give a name to: They named the child Thomas.) imenovati2) (to speak of or list by name: He could name all the kings of England.) našteti•- nameless- namely
- nameplate
- namesake
- call someone names
- call names
- in the name of
- make a name for oneself
- name after* * *I [néim]nounime, vzdevek, označba; reputacija, glas, ugled, čast; slavno ime, slaven človek; rod, rodbinato call s.th. by its proper name — dati čemu pravo ime, reči bobu bobto call s.o. names — dajati komu priimke, psovati kogato give a dog a bad name and hang — him vso krivdo zvaliti na človeka, ki je na slabem glasucolloquially give it a name! — povej naravnost, kaj želiš!to have a name for — biti na glasu; dain the name of — v imenu (ljudstva, usmiljenja itd.)of name — ugleden, pomembento send in one's name — napovedati se, priglasiti seto take a name in vain — nespoštljivo o kom govoriti, po nemarnem imenovatito keep one's name on the books — ostati v klubu, šolito take one's name off the books — izstopiti iz kluba, šoleto win a name for o.s. — napraviti si ime, zaslovetiwhat's in a name? — ime kaj malo pomeniII [néim]transitive verbimenovati, nazivati, zvatti (after, from po); omeniti po imenu, poklicati po imenu, našteti; imenovati, določiti ( for za); določiti (datum); British English parliament posvariti, pozvati k redu -
6 after
1. preposition1) (later in time or place than: After the car came a bus.) po2) (following (often indicating repetition): one thing after another; night after night.) za3) (behind: Shut the door after you!) za4) (in search or pursuit of: He ran after the bus.) za5) (considering: After all I've done you'd think he'd thank me; It's sad to fail after all that work.) po6) ((American: in telling the time) past: It's a quarter after ten.) čez2. adverb(later in time or place: They arrived soon after.) zatem3. conjunction(later than the time when: After she died we moved house twice.) potem ko- afterthought
- afterwards
- after all
- be after* * *I [á:ftə], American [aeftə]adverbkasneje, natoII [á:ftə], American [aeftə]adjectivekasnejši, naslednji; zadnjiIII [á:ftə], American [aeftə]prepositionpo, zaafter all — končno, navsezadnje, sicer, kljub temuto be after s.th. — nameravati nekaj, hrepeneti po čem, imeti nekaj za bregomafter hours — čas po policijski uri, ko so zaprte trgovineto look after — čuvati, pazitiwhat are you after? — kaj želiš?IV [á:ftə], American [aeftə]conjunctionpotem koafter having finished his work, he left — ko je končal delo, je odšel -
7 please
[pli:z] 1. verb1) (to do what is wanted by (a person); to give pleasure or satisfaction to: You can't please everyone all the time; It pleases me to read poetry.)2) (to choose, want, like: He does as he pleases.)2. adverb(a word added to an order or request in order to be polite: Please open the window; Close the door, please; Will you please come with me?) prosim- pleased- pleasing
- pleasingly
- if you please
- please yourself* * *[pli:z]1.transitive verbugajati komu, narediti veselje, razveseliti; ustreči, zadovoljiti; ironically blagovoliti ( to do kaj narediti);2.intransitive verbdopasti se, ugajati, prikupiti se, biti po voljiit pleases me, I am pleased with — ugaja miI'm pleased to say — veseli me, da lahko rečemto please o.s., to do what one pleases — delati, kar se komu zljubiplease yourself — postrezi si, kot želišif you please — če dovoliš, če ti je pravand now if you please — zamisli, lepo te prosim -
8 pleasure
['pleʒə](something that gives one enjoyment; joy or delight: the pleasures of country life; I get a lot of pleasure from listening to music.) užitek- pleasurably
- pleasure-boat / pleasure-craft
- take pleasure in* * *I [pléžə]nounveselje, radost, zadovoljstvo, užitek, slast, čutna naslada; volja, želja; ugajanje, všečnost; razvedrilo, oddih, odmorto do s.o. a pleasure — ustreči komuto give s.o. pleasure — razveseliti, zadovoljiti kogato submit to s.o.'s will and pleasure — izročiti se komu na milost in nemilostwhat is your pleasure? — kaj želiš?, s čim ti lahko ustrežem?II [pléžə]1.transitive verbugoditi, ustreči;2.intransitive verbuživati, biti všeč
См. также в других словарях:
iméti — imám nedov., iméj in imèj iméjte; imèl in imél iméla; nikalno nímam (ẹ ȃ nȋmam) 1. izraža, da je kaj osebkova svojina, lastnina: imeti avtomobil, hišo; imel je tri konje; imeti veliko knjig; malo, veliko ima; ekspr. nič nima 2. izraža, da je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
Slovene punctuation — Punctuation marks are one or two part graphical marks used in writing, denoting tonal progress, pauses, sentence type (syntactic use), abbreviations, et cetera.Marks used in Slovene include full stops (.), question marks (?), exclamation marks… … Wikipedia
samó — prisl. (ọ̑) l. 1. izraža omejenost na navedeno: zanj je pomembno samo delo; samo en dan je ni bilo; samo enkrat sem ga videl; ima samo mater; to ni samo njeno; ambulanta sprejema samo nujne primere / poznam jo samo navidez; samo tako boš dosegel … Slovar slovenskega knjižnega jezika
srcé — á s, tož. ed. v prislovni predložni zvezi tudi sŕce; kot nagovor tudi sŕce (ẹ̑; ȓ) 1. votel mišičast organ v prsni votlini, ki poganja kri po žilah: srce bije, utripa; med boleznijo mu je opešalo srce; srce udari približno 70 krat na minuto;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
peljáti — péljem tudi ám nedov., pêlji peljíte; pêljal (á ẹ̄, ȃ) 1. s prevoznim sredstvom spravljati kam: peljati drva, pohištvo, seno; peljati sadje na trg, žito v mlin; peljati koga v mesto; peljati na avtomobilu, vozu, v samokolnici; z brodom so jih… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
Slovene grammar — The following is an overview of the grammar of the Slovene language.Grammatical numberThere are four types of inflexion related to the grammatical number in Slovene. The future tense shall be used to demonstrate its usage. The future tense is… … Wikipedia
doséči — séžem dov., dosézi dosézite; doségel doségla; nam. doséč in dosèč (ẹ) 1. z iztegnjeno roko ali s kakim predmetom priti do česa: copate so bile tako daleč pod posteljo, da jih je komaj dosegel; ne dosežem dna; otrok komaj doseže do kljuke; ne… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
málha — e [u̯h] ž (ȃ) 1. nekdaj preprosta popotna torba za čez ramo: oprtati si malho; iz malhe je molela steklenica; spraviti kaj v malho; imeti kaj v malhi; berač z malho ∙ ekspr. le izprazni, iztresi svojo malho povej vse, kar želiš povedati; ekspr.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dobróta — e ž (ọ̑) 1. lastnost dobrega, dobrosrčnega človeka: čudi se njeni dobroti; storiti kaj iz dobrote; ne verjame v njegovo dobroto; materina, srčna dobrota / službo je dobil samo po njegovi dobroti 2. nav. mn. dejanje, storjeno komu v korist:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
drág — a o tudi ó prid., drážji (ȃ á; drugi pomen ȃ) 1. ki stane veliko denarja: to je zelo drag stroj; živež je v mestu dražji kot na deželi; knjige so preveč drage, da bi jih mogel kupovati; draga stanovanja; drago vino; drag kot žafran zelo / ta… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ljúb — a o stil. ó prid., ljúbši (ȗ ū) 1. do katerega ima kdo zelo pozitiven čustveni odnos: vsi otroci ji niso enako ljubi / na sliki je ljubi obraz njegove matere / prodati je moral najljubšega konja; slovo od ljubih krajev / v povedni rabi, z… … Slovar slovenskega knjižnega jezika